»Meč, ki prežene zlo«

Kitajska se ponaša z dolgo in bogato tradicijo uporabe denarja numizmatičnih predmetov v ljudskih religijskih vraževerskih praksah. Med najbolj posebne med njimi gotovo spadajo meči iz starih kitajskih novcev, tako imenovani bixie jian (避邪劍) ali »meči, ki preženejo zlo«. Še posebej priljubljeni so bili času dinastije Qing (1644–1912), proti koncu katere vse pogosteje znašli tudi zbirkah evropskih zbirateljev posameznikov, tedaj mudili na Kitajskem. Slovenski etnografski muzej Ljubljani hrani kar dva primerka takih – eden naj bi pripadal Ivanu Skušku ml., avstro-ogrskemu mornariškemu častniku ter nadušememu zbiratelju starin drugi pa misijonarju Petru Baptistu Turku, je tedanjo kitajsko družbo gledal predvsem vidika lokalnih religij vraževerja. Kako meč razumel vsak izmed njiju? In, širše gledano, kako vloga identiteta teh mečev spremenila pri prenosu sekundarno, evropsko okolje oziroma jih razumeli njihovi novi lastniki? danes kategorizirajo evropski muzeji? So domeni numizmatike religije? Ali ti za obrambo pred zlimi silami morda eni tistih predmetov, zaradi svoje narave vztrajno izmikajo muzejski klasifikaciji?